Prav poseben odklop ob posebnem jezeru
Sloves Jadrana je tako močan, da spomladi redko pomislim na kaj drugega kot morje, sonce in dolge sprehode ob obali. Ker pa radi raziskujemo pa si radi poiščemo tudi kaj novega. Lanskega maja smo se potepali po okolici Vranskega jezera. Prenočišče pa smo si še pred odhodom poiskali preko interneta – izbrali smo kamp Vransko jezero Crkvine.
Nacionalni park Vransko jezero je največje sladkovodno jezero na Hrvaškem. Del njega je tudi največji ornitološki rezervat in je dom več kot 250 vrstam ptic. Celotno območje je za Evropo pomemben biotski habitat.
Globoko je le 4 m in leži samo 10 centimetrov nad morsko višino. Od morja ga loči le apnenčast greben.
Področje ima tudi bogato zgodovino, že od neolita naprej, na kar opozarjajo tudi številni spomeniki.
Edini kamp ob Vranskem jezeru
Kamp Vransko jezero Crkvine je bil v fazi prenove. Imel je že novo recepcijo ter en sanitarni objekt. Osebje na vhodu je bilo zelo prijazno. Gosta borova senca daje parcelam dobro zaščito v vročih poletnih dneh. Te so urejene in ravne. So tudi dovolj velike. Seveda je bila zasedenost kampa majhna, kajti lokacija očitno ni najbolj popularna.
Parkirali smo v prvi vrsti naravnost pred plažo in bili deležni razgleda čez celo jezero. Na razpolago smo imeli še nekaj uporabne travnate terase. In to cel dan na soncu. Prva vrsta je bila sicer zasedena v celoti. Brez predhodne rezervacije torej le ni šlo.
Nedaleč stran je bil prazen objekt, ki morda še čaka na ustrezen trenutek. A takrat nam je prišel zelo prav. V njegovem zavetrju in v pojemajočih sončnih žarkih smo si pripravili pozno kosilo.
V borovem gozdičku znotraj kampa stoji tudi nov sanitarni objekt. V tem delu kampa – v senci, se je namestilo le nekaj redkih gostov.
Nov sanitarni objekt je skromen
Priznam, pogrešam pač jodlarski komfort, kjer dobim vse, še tisto česar ne rabim. Tu pa prav pride, če s seboj vzameš res samo nujne stvari, ker jih nimaš kam odložit. Da ne omenjam fena, manjkajočih ogledal, …in … ah… Ni panike, druga dežela, drugi standardi. No ja, poleti tako ali tako rabiš vsega manj.
Ok, in to je to, prenova se je šele začela, vse ostalo pa še pride 😊
Kamp Vransko jezero Crkvine ponuja tudi nekaj povsem novih mobilnih hišk, z veliiiiko trave. Stojijo v prvi vrsti, takoj za urejenim delom plaže, ampak stran od parcel in naših oči.
Kljub manjkajočim, nedokončanim ali starim objektom pa je bivanje v kampu prijetno. Predvsem so me presenetili glasovi in šumi bližnje okolice. Res bogato, zame novo in zelo prijetno. Od morja razvajena oglašanja škržatov v jadranskih borovih gozdovih sem že prvi dan ugotovila, da je tu, ob tem največjem sladkovodnem jezeru, pesem povsem drugačna.
Vransko jezero ima bogat habitat
Kamp Crkvine se nahaja v nacionalnem parku. Takoj zraven kampa je ornitološka postaja. Ta ima daljšo sprehajalno pot zgrajeno na lesenih mostičkih, ki je speljana čez ločje. Na njej je tudi več dvignjenih opazovalnic. Povsem urejeno in novo. Seveda je pot prepovedana za kolesarje.
Okolica Vranskega jezera ponuja veliko
Med ornitološko postajo in kampom so ravno začeli tudi z izgradnjo manjšega adrenalinskega parka za otroke.
Od večjega mesta Pakoštane je kamp oddaljen le 5 km, še malo naprej proti Biogradu pa stoji tudi nov in večji zabaviščni park. Vse atrakcije še ne delajo, se pa vidi, da bo ob večji obiskanosti ponujal dovolj zabave.
Kolesarske poti so urejene. Pot okoli jezera je dolga 40 km in je lep dnevni izlet, še posebej, če malo tudi skreneš z nje. Zgornja pot, ki pelje po hriboviti strani mimo Kamenjaka, vodi do stare ribiške vasice Prosike iz 18.st. Ta leži na južni strani jezera. Posamezni deli makadamske poti so bolj primerni za gorska kolesa. Ne zaradi težavnosti, ampak zaradi grobega kamenja. Vendar pa ta pot kljub temu zahteva malo več kondicije. Medtem ko je spodnja pot povsem ravna in od kampa do Prosike primerna tudi za naše najmlajše.
Absolutno priporočam skok na Kamenjak (283 n.m.). Od tu je fotka popolna, saj čez jezero ujamemo še morje, naprej do Kornatov. Na vrhu je tudi manjše gostišče z dobro lokalno hrano. Vrh je dosegljiv tudi z avtom.
S kartico, ki smo jo dobili v kampu, smo imeli vse obiske znamenitosti znotraj parka brezplačne: ornitološko področje, Trdnjavo Vidikovac in ribiško vasico Prosika.
In kaj smo tu počeli?
Z lepim vremenom v roki se je lušno hvaliti. Malo nam jo je zagodel le južni veter, ki je hotel nakopičiti oblake. Toda z močno voljo smo jih uspeli pregnati. Dopust smo preživeli bolj športno. Kamp smo imeli kot dobro izhodišče za vse kolesarske izlete.
Dvakrat smo prekolesarili krožno pot okoli jezera, ki ni ravno lahka varianta. In to vsakič drugače. Na poti smo našli marsikaj zanimivega, kot je Maškovića han ter druge ostanke iz preteklosti. Čas za snemanje je bil tudi pravi. Barvna kulisa v maju je res izjemno lepa.
Kolesarili smo tudi ob morju po urejenih poteh od Biograda preko Pakoštan pa do Prosika in nazaj ob Vrani. Ustavili smo se v vsakem zalivu, prešnofali vse kampe ob obali in na koncu ugotovili, da smo lokacijo za bivanje zelo zelo dobro izbrali.
Dopustovali smo v času, ko se lokalna gostinska vojska v turističnih naseljih intenzivno pripravlja na začetek glavne sezone 😊… to je bilo videti na vsakem koraku. Le redko kateri lokal je obratoval. Vsi ostali objekti so se ali belili ali prenavljali, ali pa so na novo gradili terase, bazene…
Ob pripravi poznega kosila smo bosonogi na sončku uživali ob petju habitata. Večere pa smo izkoristili za urejanje slikovnega materiala, za kakšno družabno igro ali pa smo si pogledali kakšen dober film.
Skratka, zaslužen odklop na kvadrat.
AKAR, ADRIA CARAVANING: za vas pišemo, rišemo in razmišljamo… več sorodnih člankov najdeš tukaj.