Kamp Rocchetta, Cortina d’Ampezzo,

Skrite želje

Moja otroška želja je bila smučati v Cortini in se od tu z gondolo odpeljati na njen najvišji vrh – Tofana, 3.243 m.

Podaljšan vikend izven sezone je bil kot nalašč za realizacijo. Vremenska napoved je obetala, hribi pa so povedali svoje. Štartala sva zgodaj.

Peljala sva čez Lienz do Toblacha in tu levo na Cortino čez prelaz po cesti SS 51. Z nekaj postanki sva v večernih urah ugledala kraljico Dolomitov, ki leži v razpotegnjeni alpski dolini na višini 1.224 m, obkrožena z južnimi Dolomiti. Smučišče ima zavidanja vredno tisočletno tradicijo.

Delno zasnežena in z lučkami okrašena Cortina uspešno skriva svojo starost. Z glavno nakupovalno ulico polno sprehajalcev pa mimoidočim še vedno kaže svoj nekdanji blišč.

Kampov na izbiro je več

Na netu sem si ogledala možnosti kampiranja in se odločila za kamp Rocchetta (beri Roketa). Leži 1,7 km stran v dolinici pod centrom mesta. Ko sva zvečer prispela do kampa, je bil na istem odcepu, na levo, tudi vhod v kamp Cortina. Kak kilometer stran je še en kamp, kamp Dolomiti. Za slednjega verjamem, da je poleti poln, pozimi pa ne obratuje.

Recepcija kampa Cortina je bila še praznično okrašena in lepša od Rocchette in kar vabila, da spremeniva odločitev. Hm, seveda je prišlo do dileme, zato sva si oba kampa ogledala kar peš.

Kamp Rocchetta

Nisva rabila dolgo, da sva ugotovila, kje bova preživela vikend. Našla sva najlepšo parcelo ob starih macesnih s pogledom na Dolomite. Nepozabne oranžne barve Dolomitov, ko vrhove zjutraj ali zvečer oblije sonce, tu res lahko doživljamo v izobilju.

Oba kampa sta polna pavšalistov s kreativnimi gradnjami, toda v kampu Rocchetta so bile od snega očiščene parcele ravne, pozicijsko lepše in optično večje. Pa gradnje pavšalistov so bile za odtenek bolj stilske, lesene in predvsem niso motile najine izbire.

Vse, kar sva rabila, je bil raven prostor in svež kruh

V dolini je še nekaj snega, očiščenega je bila le tretjina kampa in to v prvem delu okoli sanitarij. V zimskem času je na voljo le nekaj parcel za tranzitne goste, a očitno dovolj. Bila sva redka nova gosta. Sem pa prepričana, da bi lastnik lahko hitro prilagodil potrebno kapaciteto. Bager je parkiran za vogalom.

V recepciji je trgovinica z najnujnejšo robo, kruh je potrebno naročiti. Tam je tudi manjši bar, ki poleg pijače nudi tudi skromne prigrizke. Sanitarni objekt je manjši, a čist in topel. Ima tudi pralnico in sušilnico. V poletnih mesecih nudi še precej več na svojih zunanjih površinah, kot so otroško igrišče, jacuzzi ter minigolf.

Peš do mesta

Meni osebno lepši obisk Cortine pa je proti večeru spehod po panoramski cesti, ki te iz kampa Rocchetta v 20 min popelje v center Cortine, naravnost na sredo nakupavalne ulice. To je najbolj obiskana spehajalna promenada, podnevi in ponoči. In je polna trgovinic znanih blagovnih znamk, umetniških izložb in drugih postajališč za telo in dušo.

Skratka Cortina še vedno ne skriva, da je alpska vasica polna krzna in ferrarijev.

Z Busom na smučišče

Pred kampom desno je avtobusna postaja. Linija št. 2 te po 20 min krožne vožnje po okoliških vasicah na koncu le pripelje v center Cortine.

Cortina ima dva večja smučišča… vzhodnega in zahodnega 🙂

Dve glavni gondoli te dvigneta iz mestnega vrveža na oba smučišča. Vendar ne stojita skupaj.

 Vzhodno smučišče: Faloria in Cristalo

 Z Busa lahko izstopiš pri prvi gondoli Rif. Faloria ali eni postaji dlje, na centralni avtobusni postaji. Na obeh postajah lahko prestopiš na linijo 8, če želiš zamenjati smučišče.

 Zahodno smučišče: Tofana

 Po desetih minutah vožnje z busom po glavni cesti skozi center Cortine prideš do druge gondole. Ta je tista, ki pelje na smučišče Tofana. Spodnja gondola te dvigne na Rif. Col Drusciè, 1.770 m. Od tu naprej lahko nadaljuješ z drugo še nivo višje, na Ra Valles, 2.470 m. Višina že ponuja smuko na naravnem snegu in čudovite razglede. Vrha Tofane pa nisva dosegla, ker tretja gondola obratuje samo poleti.

 Razlog več, da doživiva Cortino v poletnih mesecih in hkrati še obiščeva jezero Sorapis, ki ima podobno barvo kot naša Kreda v Radovni.

 Prog oz manjših smučišč ima Cortina še nekaj v bližini. Dosegljiva so le s ski-busom, zato jih v najini vikend varianti nisva obiskala.

 Načrt smučišča najdeš tukaj.

 Vse restavracije na smučišču so arhitekturno lepe in lepo opremljene. Hrana pa odlična.

Ko pa prideš do gondole… no, tu pa lahko doživiš kulturni šok

Od avstrijske ponudbe razvajeni smučarji sprva ne razumemo muzeja na prostem, ki se nam ponuja praktično na vsakem koraku.

In na tem mestu lahko rečem, da je naša Kranjska, Krvavec, Cerkno… bolj moderna od Cortine.

Je pa res, da najbrž smučar tu, bolj kot muzejsko opremo, raje občuduje fantastično naravo in kmalu pozabi, v katerem letu je obiskal Cortino.

Če je le vreme lepo, še gre. Res si pa ne predstavljam več kombinacije vetra, mraza in odprtih vlečnic.

Svetla muzejska izjema je tu samo dizajnerska panoramska žičnica, ki pelje na prvo postajo Monte Cristallo. Najbrž je edina investicija v zadnjih 20ih letih.

Cortina spada pod okrožje Veneto

Kot del okrožja Veneto je deležna drugačnih pogojev, kot jih imajo kraji v okrožju južne Tirolske. To pomeni, da večino denarja odteka v drug žakelj, s katerim hranijo bolj pomembne destinacije, kot so prepožrešne Benetke.

Italijani imajo raje morje in poletje, kljub temu pa 70% kapacitet v Cortini redno zasedajo petični domačini, turisti pa … pridejo in gredo.

1956 je Cortina gostila olimpijske igre in takrat tudi postala to, kar je. In za leto 2026 spet kandidira skupaj z Milanom. Morda v kratkem spet dočakamo njeno prenovo.

Najdemo jo tudi na filmskem platnu v Pink panterju in Bondovem Samo za tvoje oči …

Cortina premore tudi hotele brez javno objavljenih cen ter hotele namenjene samo italjanskim gostom.

Ja, Italija tudi tu še vedno neskromno vihti svojo zastavo … visoko.