Panoramska alpska planina Dobrač

oz. Nacionalni park Naturpark Villacher Alpe ponuja več kot bi človek pričakoval od alpskega skalovja, ki leži nedaleč stran od naše SZ tromeje na avstrijskih tleh. Ne moreš spregledati njegove mogočne televizijske antene, ki stoji na vrhu te 2167m lepe podolgovate planine.

Najbrž je edina planina z dvema nacionalnima cerkvicama, slovensko in nemško, ki stojita na njegovem vrhu cca 100m narazen. Vsekakor pa sta edini, ki nosita naslov najvišje ležeča cerkev v Evropi.

Beljaška alpska cesta

Dostop na Dobrač je možen peš, se je pa lepo tudi zapeljati do prvega platoja po spektakularni beljaški panoramski alpski cesti – Villacher Alpenstrasse, s streho ali brez. Urejena 16,5 km dolga asfaltna panoramska cesta med drugim poleg ovinkov ponuja tudi zanimive razloge za postanek.

Na koncu panoramske ceste na platoju z višino 1732m pa je urejeno parkirišče Rosstratte, prostorno otroško igrišče v sklopu gostišča Aichingerhütte, panoramska postojanka s pogledom na beljaško dolino in okolišče vršace, vključno z našo severno verigo od Kamniško-Savinjskih ter Julijskih Alp in seveda Karavank. Razgledna postojanka je opremljena z lesenimi počivalniki ter s panoji, na katerih je fotka razgleda opremljena z imenom vsakega vrha. Za fotoizziv pa plato ponuja tudi zanimive skalne postavitve za zajem sonca v objektiv.

Torej, že samo ta plato je lahko dovolj, da doživiš popoln dan.

Rosstratte je krasna alpska postojanka s čistim gorskim zrakom le pol ure stran od mestnega vrveža (Beljak). S plačilom cestnine dobiš tudi zgibanko z načrtom in vsemi potrebnimi podatki, ki ti pomagajo pri prvem obisku planine.

Z avtodomom je tudi možen dostop, prespiš pa lahko samo eno noč – nama je zagotovila gospodična na cestnini, ob prečrtanem znaku za avtodome. Morda raje vprašaj tudi ti in si pridobi njeno zagotovilo 🙂

Več o cestnini najdeš tukaj.

Raj za sprehajalce in pohodnike

S platoja peljeta na vrh dve označeni poti: sicer vozna makadamska pot, ki je rezervirana samo za pešce vseh starosti in njihove štirinožne prijatelje ter markirana planinska pot, ki je rangirana kot zahtevna pešpot. Vendar je edina zahtevnost na tej poti to, da brez vrtoglavice s strmega skalnega pobočja na dobro uhojeni, varni in urejeni poti občuduješ globoke razglede čez Ziljsko dolino.

 

Markirana planinska pot čez južno steno

Na poti premagaš višino 300m v 1,5 ure. Pot vodi čez južno pobočje, ki je zaradi potresa iz leta 1300 bolj odsekano in ob lepem vremenu resnično ponuja krasne razglede na Julijske Alpe, Karavanke in Nockbergško gorovje.

Z razgledne kovinske platforme, kjer se ta planinska pot začne, imaš tromejo skoraj na dosegu roke.

Ker pa je Dobrač planina pa lahko čez travnike ubereš tudi čisto svojo pot ali pa izbereš eno izmed že uhojenih kozjih stezic.

Skratka, vse poti na tej planini vodijo na vrh, izgubiti se je nemogoče, razgledi pa te spremljajo od trenutka, ko plačaš cestnino – seveda, če te spremlja lepo vreme 🙂

Midva sva se odločila za krožno pot in vreme nama je dobro služilo. Pred sabo sva imela sonce, v dolini pa so kraljevale meglice, ki so se občasno zaletavale v južno steno in nas hotele preskočiti.

Vrh Dobrača naju je nagradil s 360st razgledom in dobro malico v bližnjem modernem planinskem »hotelu« Gipfelhaus, ki stoji zraven mogočne televizijske antene.

Sprehod, učna ura ali uživanje v alpski naravi

Dobrač je eden izmed najstarejših narodnih parkov v Avstriji in obiskovalcu nevsiljivo združuje 4 lepo urejene zanimivosti:

  • Edinstveno panoramo, različne urejene razgledne postojanke s slikovno in poimensko razlago bljižnjih vrhov.
  • Urejenen Alpski vrt z več kot 800 različnih rastlinskih vrst.
  • Geološko pot pod imenom Od morja do hriba, kjer v prerezih kamnin slediš toku zgodovine, od fosila do magme.
  • Ornitološko postojanko, saj je Dobrač konec avgusta pravi raj za ornitologe, ko se čez njega seli čez 5.000 vrst ptic, čez leto pa tam domuje okoli 125 različnih vrst ptic, skupaj s kraljem planin.

Z veseljem priporočam!